Včasih smo ga našli na vsakem posestvu in ob samostanih. Naši predniki so verjeli, da stanuje v bezgovem grmu dobri hišni duh.
Spomladi je belo socvetje privabljalo številne žuželke, človek ga je nabiral in uporabljal svežega za cvrtje v testu (kot testo za palačinke), za pripravo osvežilne šabese ali pa ga je sušil za čaj, ki je služil za čiščenje dihalnih poti.
Čez poletje je drevo služilo za senco in gospodinje na koncu poletja razveselilo z obilo črnih zdravih plodov.
Jagode črnega bezga vsebujejo skoraj 20x več vitamina C kot jabolko, bogate so z minerali (kalij, fosfor, kalcij, natrij, selen, cink, železo), vsebujejo tudi vitamine B3, B5, folno kislino, biotin).
Vsebujejo tudi beljakovine z visoko biološko vrednostjo (2,5%), veliko vlaknin.
Džem iz bezgovih jagod je odlično sredstvo proti zaprtju, ravno tako tudi čaj iz posušenih bezgovih jagod.
Iz bezgovih jagod lahko pripravimo džem, sok ali sirup.
Moramo pa biti pozorni na to, da nabiramo zrele jagode, ker nezrele vsebujejo strupen glikozid, ki ga je v zrelih veliko manj, s toplotno obdelavo pa ga popolnoma uničimo (razgradimo).
Ne uživamo surovih – zrelih jagod, ker to lahko povzroči slabost, bruhanje, drisko.
Sok, ki ga pijemo vročega, pospešuje potenje in znižuje telesno temperaturo. Podobno deluje tudi čaj iz cvetnih listov.
Saharoza – navadni beli sladkor (iz glukoze in fruktoze),
Maltoza – sladni sladkor (iz dveh glukoz),
Laktoza – mlečni sladkor (iz galaktoze in glukoze).
Polisaharidi
– so najbolj številčni ogljikovi hidrati, sestavljeni iz 10 ali več monosaharidov:
Škrob – kot vir energije (žita in žitni izdelki, moke, riž stročnice, krompir),
Glikogen – v mišicah (350 do 400g) in jetrih (100g) kot vir energije,
Prehranske vlaknine – topne v vodi (pektin, rastlinska guma) in netopne v vodi ( celuloza, hemiceluloza, lignin) – veliko jih najdemo v sadju in zelenjavi.
Jesenicah v predavalnici Območno obrtne – podjetniške zbornice, Cesta železarjev 2, JESENICE
(v neposredni bližini UE Jesenice ob rondoju s kipom železarja).
KOMU JE IZOBRAŽEVANJE NAMENJENO?
Izobraževanje je namenjeno vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s proizvodnjo, prometom in prodajo živil: zaposlenim v gostiščih, restavracijah, slaščičarnah, kavarnah, barih, pekarnah, trgovinah, vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in ostalih zavodih, ki za svoje oskrbovance pripravljajo in razdeljujejo hrano.
Na podlagi XII. Poglavja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 o higieni živil lahko delajo z živili samo osebe, ki imajo ustrezno strokovno usposobljenost !
TEME IZOBRAŽEVANJA:
Slovenska in EU zakonodaja na področju proizvodnje, prometa in prodaje živil,
Varna prehrana in dejavniki tveganja (fizikalni, kemijski in mikrobiološki),
Dobra proizvodnja praksa,
Dobra higienska praksa,
Vodenje HACCP dokumentacije,
Najpogostejša neskladja ugotovljena med notranjim nadzorom,
Priprava na inšpekcijski nadzor.
Po končanem izobraževanju bo sledil kratek pisni preizkus znanja, potrdila o uspešno opravljenih preizkusih bodo slušateljem poslana v roku 3 (treh) dni po izvedenem predavanju.
CENA IZOBRAŽEVANJA:
35,00 EUR (z DDV)na udeleženca.
V ceni je vključeno predavanje, gradivo in prigrizek z napitki.
Vsak udeleženec dobi ob prihodu račun in potrdilo o udeležbi.
PREDAVATELJICA:
Je notranja presojevalka HACCP sistema in standarda ISO 9001:2008, Sonja Čeferin Tomaš univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, z bogatimi izkušnjami pri pripravi, uvajanju in verifikaciji HACCP sistema v gostinskih obratih, slaščičarnah, bolnišnicah, planinskih kočah, živilsko predelovalnih obratih….. .
OGLJIKOVI HIDRATI IN NJIHOV pomen za človeški organizem
Spadajo med osnovne hranilne snovi za delovanje organizma.
V človekovi prehrani pokrijejo več ko 50% potreb po energiji.
Pomembni so tudi za sintezo maščob, neesencialnih aminokislin, tvorbo nukleinskih kislin v DNA in tvorbo sluzi v želodčni sluznici.
Nastajajo v rastlinah, v zelenih delih, kjer poteka proces vsrkanja sončne energije, ki se nato pretvori v ogljikove hidrate (proces se imenuje fotosinteza).
Po kemijski sestavi so spojine ogljika, vodika in kisika.
Za telo so pomembni:
Kot vir energije (so edini vir energije za presnovo brez kisika (anaerobna presnova), edini vir za rdeča krvna telesa, možgane in centralni živčni sistem;
Celicam nudijo zunanjo zaščito – oporo (celuloza);
Vežejo se na beljakovine in maščobe – pomagajo pri prepoznavanju molekul in celic v okolju;
So sestavni del nukleinske kisline (riboza in deoksiriboza).
Ta prošnja me je napeljala na to, da pripravim nekaj člankov ne temo hranilnih snovi. Dala sem jim naslov:
MALA ŠOLA O HRANILNIH SNOVEH.
V člankih bom vijugala med vrstami hranilnih snovi, njihovimi lastnostmi, pomenom oz. vplivom na telo, ter v katerih živilih vse jih najdemo.
Živila vsebujejo hranilne snovi, ki so potrebne za delovanje organizma (rast, razvoj, povečanje odpornosti, oskrba telesa z energijo).
Osnovne hranilne snovi v živilih so (makrohranila):
Ogljikovi hidrati
Beljakovine
Maščobe
poleg omenjenih, živila vsebujejo tudi snovi (mikrohranila), ki pomagajo pri izkoriščanju osnovnih hranilnih snovi in so odgovorne za zaščito celic in s tem celotnega organizma.
To so:
Minerali
Vitamini
in
voda,
ki je ne uvrščamo med hranilne snovi, je pa življenjsko pomembna.
Pripravila:
Sonja Čeferin Tomaš,univ.dipl.inž.živ.teh.
V 2. delu, ki sledi, bo članek o ogljikovih hidratih.
POTREBUJETE VERIFIKACIJO HACCP SISTEMA ALI REDNI NADZOR NA PODROČJU HIGIENE V VAŠI KUHINJI?
Vam pa to predstavlja precejšen strošek?
Storitev za vas opravimo po ugodni ceni in pravilih stroke..
Pokličite na številko 040 638 110.
Verifikacijo in nadzor (odvzem brisov na snažnost, vzorčenje živil za mikrobiološke preiskave, svetovanje, izobraževanje s področja HACCP sistema (dobra proizvodnja in dobra higienska praksa) izvaja strokovno usposobljena oseba s 15 letnimi praktičnimi izkušnjami na področju priprave in izvajanja HACCP sistema, prehrane in dietetike v bolnišnicah, gostinskih obratih, planinskih postojankah, hotelskih kuhinjah,….
Svetujemo vam tudi kako preprečiti razmnoževanje Legionelle spp. v vašem vodovodnem sistemu, izdelamo ustrezno dokumentacijo in po potrebi opravimo tudi vzorčenje vode.
Nudimo tudi pomoč pri označevanju živil (energijsko hranilne vrednosti, alergeni). V Evropski uniji se bo decembra 2014 začela uporabljati nova Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki uvaja številne novosti:obvezno označevanje hranilne vrednosti, predpisano minimalno velikost črk, označevanje alergenov tudi na živilih, ki niso predpakirana in v obratih javne prehrane.
Živila na slovenskem trgu morajo biti označena v slovenskem jeziku, skladno s predpisano zakonodajo. Neustrezno označevanje je sankcionirano.
Poleg borovnic, je kostanj gotovo najbolj nabiran plod v naših gozdovih. Narava nam ga ponuja tik pred zimo. Kostanj je pravi jesenski plod, je eden od simbolov tega letnega časa. Domači kostanj je kultivirana sredozemska rastlina, ki je razširjena po Sloveniji. Našli ga bomo v mešanih gozdovih tudi do nadmorske višine 800m. Cveti na začetku poletja, plodovi dozorijo v oktobru in začetku novembra ter so svetleče rjave barve brez značilnega vonja, okrogle ali ploščate oblike.
Poznamo tudi oplemenitene sorte kostanja – marone, ki uspevajo v toplejših krajih.
Glavna sestavina kostanja je škrob. Surovi kostanj vsebuje 40 – 42% škroba, 2-3% beljakovin in 2% maščob. Vsebuje nekatere vitamine B kompleksa – bogat je predvsem z B1, B2 in B6. Vsebuje tudi kalij, kalcij, magnezij in fosfor.
ZA ŠPORTNIKE, OTROKE, STAREJŠE
Zaradi velikega odstotka ogljikovih hidratov, visokeenergijske vrednosti (sto gramov kuhanega kostanja ima 170 kilokalorij) in odlične mineralne sestave je kostanj odlično živilo za športnike in otroke, saj oboji potrebujejo veliko energije. Priporočamo ga tudi starejšim, saj je odličen nadomestek drugim, pogosto manj zdravim virom ogljikovih hidratov.
Kostanj lahko uživamo kuhanega, pečenega ali pa ga v obliki moke uporabljamo za pripravo tako sladkih kakor slanih jedi.
Tudi pri kostanju je, kakor pri vseh živilih, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov, potrebna zmernost.
Ta dan je letos posvečen predvsem posledicam slabih prehranjevalnih navad, saj je organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano (FAO) izbrala slogan:
Uspešni prehranski sistemi zagotavljajo zdravje ljudi
Naj bo danes na naših krožnikih hrana iz naše okolice – lokalno pridelana in ne hrana, ki je prepotovale kilometre in kilometre, da je prišla do nas.
Pri nakupovanju hrane bodimo preudarni. Preden jo damo v nakupovalni voziček se vprašajo: »Ali bomo to vse pojedli ali jo bo nekaj romalo med odpadke, ker je ne bomo mogli pojesti?
V Sloveniji smo leta 2011 zavrgli 168 000 ton hrane, kar predstavlja kar 82kg na prebivalca.
Pomislimo na milijardo ljudi, ki jo pesti pomanjkanje hrane.
Pomislimo na 46 milijonov evropskega prebivalstva, ki si dnevno ne more privoščiti toplega obroka.
Pomislimo na tiste Slovence, ki skozi mesec vse težje, nekateri pa tudi že ne morejo na mizo položiti dostojnega kosa kruha.
Pregovor pravi: “Po jutru se dan pozna”. Bo kar držalo. Storilnost našega dneva je še kako odvisna od tega kaj smo zjutraj zaužili (če sploh kaj smo). Naj ne bo stalnica, da v stoje popijem skodelico kave – ali pa jo mogoče celo polovico skodelice prihranimo »za lepoto«, za čas, ko se vrnemo iz službe, na hrano pa pozabimo.
Poskusimo se otresti navade, da zjutraj nič ne pojemo. Naše telo nam bo za to še kako hvaležno. Pustimo izgovore: »zjutraj ne morem jesti«,« nisem lačen-na«, »nimam časa«,…
Če bomo zajtrkovali, se bom z lahkoto izognili omamnim vonjem, ki se širijo iz pekarn, mimo katerih gremo zjutraj v službo in ki nas kar »potegnejo« do prodajnega pulta in kar naenkrat se v naših rokah znajde omamno dišeča žemljica, morda še kakšen rogljiček – saj je »polnozrnat« in z »diabetično« marmelado. Nič ni narobe s takšnim zajtrkom, če si ga privoščimo tu in tam. Če pa je vsakodnevna navada, se bo to kaj hitro začelo poznati na našem zdravju, počutju in tudi na naših »oblinah«, seveda na mestih kjer so nezaželjene.
Pomembno je, da na zajtrk ne pozabimo pri naših najmlajših – ker »kar se Janezek nauči,……
Zajtrk naše telo oskrbi z energijo za začetek novega delovnega dne. Vse dnevne aktivnosti, ki nas čakajo bodo po dobrem in kvalitetnem zajtrku lažje in hitreje opravljene. Zajtrk naj pokrije 30% dnevnih potreb po energiji. Kakšne so te dnevne potrebe je odvisno od naše starosti in telesne aktivnosti (to bo tema prihodnjih člankov).
V primeru naročila vzorčenja vode za analizo na prisotnost Legionelle spp., vam izdelamo dokumentacijo s preventivnimi in kurativnimi ukrepi ter ustreznimi tabelami po polovični ceni.
