Lubenica sodi v družino bučevk. Obstaja veliko različni vrst lubenic (okoli 50). So ovalno do okrogle oblike, vzgojili pa so jih tudi v obliki kvadrov z namenom, da bi jih lažje zlagali. Dosežejo lahko tudi težo do sto kilogramov (običajno so težke med 6 in 10 kilogrami). Barve mesa so od rdeče-roza, oranžne, zelene in bele. Lahko so s semeni ali brez. Najbolj razpoznavna je z rdeče-roza mesom in črnimi semeni. Nimajo posebne arome, so le prijetno sladke in osvežilne.

Za rast potrebujejo toplejšo klimo, zato jih pridelajo največ v mediteranskih državah. Nekaj sort uspeva tudi v Sloveniji. V kolikor jih bomo gojili v rastlinjakih, jih bomo zagotovo obirali nekje od junija do oktobra. Resda so plodovi nekoliko manjši, a za to slastnejši.

 

KO KUPUJEMO LUBENICO

Najbolje je kupiti prerezano lubenico. Meso mora biti rdeče-roza barve, brez svetlejših odtenkov ali belih lis (le-ti so pokazatelji, da sadež ni zadosti zrel), ne sme biti moknato (če je pomeni, da je sadež prezrel).

V kolikor se  odločimo za nakup cele lubenice mora imeti svoji velikosti ustrezno težo, barva mora biti enakomerno zelena s svetlo liso na lupini, ki kaže kje na tleh je lubenica ležala. V kolikor te lise ni, pomeni, da je bila lubenica obrana nezrela in je dozorela v skladiščih. Če potrkamo po zrelem sadežu zaslišimo zamolkel zvok.

Ko je lubenica še cela jo lahko shranjujemo na sobni temperaturi, razrezano pa vedno v hladilniku.

 

NEKAJ PREHRANSKIH ZNAČILNOSTI

 

Lubenica je zelo osvežilen in nizko kaloričen sadež.

100g lubenice (brez lupine) vsebuje:

37kcal/159kJ

90,3g vode

8,29g ogljikovih hidratov

0,60g beljakovin

0,20g maščob

0,22g vlaknin

109mg kalija (K)

9,1mg magnezija (Mg)

0,1mg natrija (Na)

6mg vitamina C

0,045mg vitamina B1(tiamin)

0,05mg vitamina B2

0,07mg vitamina B6 (piridoksin)

Likopen – daje značilno rdeče-roza barvo lubenice

vitamin A (retinol)

KAKO POSTREČI LUBENICO

Lubenica je osvežilna in aromatična, zato je že sama po sebi dovolj okusna za uživanje kot samostojen sadež. Če pa želite uživanje lubenice malce popestriti, vam predlagamo naslednje:

 

LEDENE  KOCKE IZ LUBENICE

Lubenico narežemo na kocke v velikosti modelčka za pripravo ledu. Kocke položimo v modelčke in zamrznemo. Za večje število »lubeničnih«kock, pa kocke naložimo na pladenj eno zraven druge, da s ne dotikajo med seboj. Za dve uri pladenj postavimo v zamrzovalnik in nato pretresemo v vrečke in do uporabe shranimo v zamrzovalnik.

Uporabimo jih za pripravo osvežilnega napitka – čisto preprosto: v vrč natočimo vodo in dodamo poljubno število »lubeničnih «kock.

 

SLADOLED

Lubenico zmiksamo, dobljeno maso nadevamo v modelčke za sladoled, po želji dodamo še koščke kakšnega drugega sadja in zamrznemo. Če nimamo modelčkov uporabimo lončke.

 

LAHKO PA ŠE: pripravimo sok iz lubenice, z modelčki izrežemo različne oblike (zvezdice, srčke, različne figurice), kar je zanimivo za najmlajše. Lahko jih uporabimo kot sestavino sadnih nabodal ali pa za čokoladni fondi.

Semena pred uživanjem ni potrebno odstraniti, ker so uporabna in hranilna. Predvsem v azijski kuhinji uživajo pražena, lahko jih dodajamo kosmičem za zajtrk ali uporabimo pri peki kruha.

 

Naj vam lubenica tekne,  v taki ali drugačni obliki  in čim bolj osveži v teh vročih dneh.

 

Tam kjer se srečujeta Primorska in Gorenjska, obdana s Črnim vrhom, Blegošem in Poreznom, se za Vas sredi neokrnjene narave skriva obnovljena turistična domačija »Pri Kanižarju«. Nudi Vam nastanitev v dveh prijetnih apartmajih, ki s svojo opremo zadostita potrebam sodobnega časa. Nudita vso zasebnost s samostojnim vhodom, lepim razgledom in naravo kot edinim sosedom. Dostop je možen z avtomobilom, motorji, kolesi, peš,…, tako s Primorske kakor tudi Gorenjske strani. Naša apartmaja se nahajata pod smučarskim centrom Cerkno.

 

 

APARTMA 1: velikost 50m², število ležišč 4+2 (predprostor, kuhinja, dnevni prostor, spalnica, kopalnica).

 

APARTMA 2: VELIKOST 30m², število ležišč 2+2 (dnevni prostor s kuhinjo, spalnica, kopalnica).

 

V času letne sezone se ponuja obilo možnosti za preživljanje aktivnega ali mirnega oddiha v neokrnjeni naravi.

Izbirate lahko med:

 

• GORSKIM KOLESARJENJEM

Krajše vožnje   po kolesarskih poteh v bližini domačije, za vztrajnejše pa vzpon s ciljem   osvajanja bližnjih vrhov: Porezen (1630 m), Blegoš (1562 m) in Črni vrh (1291   m). Ena izmed tras je spust skozi Laze, Leskovico in Kopačnico do Hotavelj,   kjer pri gostilni Lipan zavijete desno proti Trebiji, pot pa nadaljujete do   Sovodnja prek Kladij, sledi  spust v   Cerkno in nato še zadnji vzpon do Gorenjih Novakov. Skupno boste   prekolesarili dobrih 60km vzponov in spustov. Tura je primerna za bolje   pripravljene kolesarje.

 

• NABIRANJEM GOZDNIH SADEŽEV ALI ZELIŠČ

Pri pohajkovanju po neokrnjeni naravi v bližnji in širši okolici boste   lahko nabirali borovnice, maline, robidnice, arniko, rman, materino   dušico,…..Razveselil pa vas bo  tudi   kakšen jurček ali lisička ali dežnikarica ali…

 

• POHODNIŠTVOM

Če želite   spoznati naš razgibani svet, ki ga je narava skrivnostno oblikovala med Alpami   in Krasom, pridite k nam med zelene doline, romantične hribe, gozdove ter   sončne vrhove, ki ponujajo čudovit razgled. Domači in tuji gostje pri nas še   najdejo prvobitne stvari in neokrnjeno naravo…

 

DOSTOP

Prihod iz smeri: Ljubljana (Kranj) – Škofja Loka – Poljane – Gorenja vas – Hotavlje – Leskovica – Laze – Gorenji Novaki –  SC Cerkno (55 km).  Iz Ljubljane oz. Kranja se odpeljemo do Škofje Loke,  za Petrolovim bencinskim servisom zavijemo levo v Poljansko dolino,  skozi Poljane v Gorenjo vas, kjer se v krožišču držimo smeri za Hotavlje.

Na Hotavljah zavijemo pri gostilni Lipan desno, potem pa skozi Kopačnico, Leskovico, Laze in Gorenje Novake, kjer je domačija »Kanižar«.

 

Informacije:

info@tris-svetovanje.si

Tel.: +386 40 638 110

+386 41 378 798

www.tris-svetovanje.si

Borovnice – ime marsikomu obudi spomin na otroštvo: na utrudljivo nabiranje, vijolične roke, ki so »izdajale« nabiralca še nekaj dni, na vijolično obarvana usta, zobe in jezik ter na izvrsten in nepozaben okus sladkanih borovnic. Nekoč so imele večjo vlogo, ker so na nekaterih območjih kjer so jih nabirali, predstavljale pomemben vir dohodka.

Borovnice so ena izmed predstavnic družine vresovk. Črnice kakor nekateri tudi imenujejo borovnice rastejo na svetlih gozdnih tleh, glede rastišča niso preveč zahtevne, slabše pa uspevajo v gojenih vrtovih. So majhni črnomodri biseri s sivkastim poprhom značilnega kiselkasto sladkega okusa.

Rastejo po gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope. Razširjene so kot podrast v gozdovih v predalpskem svetu. V Sloveniji jih najdemo skoraj povsod.

Navadne borovnice so pri nas na voljo od julija do septembra. Tiste, ki pa jih lahko kupimo celo leto, so vzgojene na plantažah in do nas prepotujejo precej dolgo pot.

Borovnice niso primerne za daljše shranjevanje in transport. Pri nakupu moramo biti pozorni, da so plodovi čvrsti, napeti, temno obarvani in da niso zmečkani.

Zrele borovnice so pomemben vir vitamina C, železa in vlaknin (pektin). Vsebujejo tudi antociane, ki so učinkoviti pri okužbah z nekaterimi bakterijami (npr. Escherichia coli), ki je pogosta povzročiteljica prebavnih motenj. Antocian mirtilin daje značilno modro barvo borovnic.

100g borovnic vsebuje:

• 14 g ogljikovih hidratov
• 0,6g beljakovin
• 7g vlaknin

Energijska vrednost 100g borovnic je 57kcla/240kJ.

V kolikor smo s sprehoda po gozdu prišli domov s precejšnjo količino borovnic se moramo kar hitro odločiti kaj bomo z njimi. Seveda, kot prvo se jih bomo do sitega najedli, iz preostalih pa ali skuhali marmelado ali pripravil pecivo ali jih posušili ali jih predelali v sok, sirup ali pripravili borovničev liker – šilce likerja po obroku, pospešuje prebavo ali pripravili kompot Prenesejo tudi zamrzovanje. Najprej jih porazdelimo po pladnju in zamrznemo (da se ne sprimejo) in šele potem jih damo v vrečke za zamrzovanje.

Za konec pa priljubljen recept:

Za 1 osebo potrebujemo:

• 200g svežih borovnic
• 2dcl delno posnetega mleka (1,6 %)
• 1 žlico sladkorja (lahko tudi ne)

Borovnice potresemo s sladkorjem in postavimo za eno uro v hladilnik. Potem dolijemo hladno mleko in postrežemo kot kompot. Primeren je kot dopoldanska ali popoldanska malica ali pa kot sladica.

S tem pokrijemo tretjino dnevnih potreb po vitaminu C, energijska vrednost obroka znaša 246kcal/1028kJ, vnesemo 47g ogljikovih hidratov, 7,6g beljakovin, 3,2g maščob in 14g prehranskih vlaknin.

Če sladkorja ne dodamo, znaša energijska vrednost 206kcal/861kJ, vnesemo 37g ogljikovih hidratov, 7,6g beljakovin, 3,2g maščob in 14g prehranskih vlaknin.

Kadar ponudimo borovnice z mlekom, povežemo prijetno s koristnim, saj je taka jed primerna še za tako občutljive želodčke.

Malina spada v družino rožnic. Evropska malina (Rubus idaeus) je dobila ime po gori Ida v Grčiji. Kje je bila prvotna domovina malin ni čisto jasno.
Dokazano je, da so maline nabirali že v kameni dobi, vzgajali so jih na srednjeveških samostanskih vrtovih. Divje maline najdemo vse od Aljaske do Malezije. Rastejo tudi v Himalaji (do nadmorske višine 2500 m).

Najbolj okusni so sadeži, ki rastejo na divji malini. Vendar pa imamo danes vzgojene sorte, ki nič kaj dosti ne zaostajajo za njimi in rastejo v številnih vrtovih (skoraj tako kot jablane in hruške) lahko pa jih kupimo na tržnicah.

Maline so najboljše takoj po obiranju, ni jih potrebno prati, izjemoma le pri močnejši umazaniji, moramo pa jih le skrbno pregledati, da odstranimo morebitne žuželke. Če jih peremo, izgubijo okus, ker hitro vsrkajo vodo. Imajo izvrsten, prefinjen rahlo kiselkast okus.

Ne moremo jih dolgo hraniti, največ do 2 dni v hladilniku. Primerne pa so za zamrzovanje.

Pri nakupu moramo biti previdni. Maline ne smejo biti natlačene v posodi, med njimi ne sme biti zmečkanih ali plesnivih plodov. Najbolje je, da jih kupimo neposredno od pridelovalcev ali če je možno jih naberemo kar sami in med tem uživamo v njihovi omamni prefinjeni aromi.

Maline pogosto rodijo poleti in jeseni. Zadnji pridelek je običajno manjši, zato pa bolj sočen.

Uporaba malin je skoraj neomejena. Teknejo sveže, z mlečnimi izdelki, kot sestavina raznih sladic. Brez težav jih iztisnemo in zgostimo v sirup, so tudi odličen sadež za marmelado in želeje. Čeprav se nam včasih zdi kar škoda, da bi jih porabili za pripravo marmelade, vendar nam le-ta v zimskih dneh pričara prekrasno aromo plodov, ki nas spominja na tople poletne dni.

Maline vsebujejo vitamin A. Že v tradicionalni kitajski medicini so jih uporabljali pri slabi ostrini vida in kurji slepoti. Vitamin A je del vidnega škrlata rodopsina. Visoka koncentracija rutina krepi ožilje v očeh in poskrbi za zadosten dotok hranilnih snovi. Maline so bogate tudi z vitaminom C, ki deluje v tesni povezavi z rutinom. Vsebujejo biotin, to je »lepotni« vitamin, ki prenaša žveplo in s tem oba vplivata na bleščeče in polne lase ter napeto in prožno kožo. Poleg tega vsebujejo še kalij, fosfor, kalcij, železo in magnezij ter precej vlaknin (7,5g/100g), zato pomagajo pospeševati prebavo.

100g malin vsebuje 5,7g ogljikovih hidratov, 0,9g beljakovin. Energijska vrednost znaša 25kcal/105kJ.

Na koncu pa še recept za lepo kožo in lase in dopoldansko ali popoldansko malico.

Potrebujemo:

• 200g malin
• 1 lonček manj mastnega jogurta (1,3% mlečne maščobe)
• ½ žličke limoninega soka

Maline pazljivo preberemo in jih vmešamo v jogurt in po želji dodamo nekaj kapljic limoninega soka.

S tem pokrijemo polovico dnevnih potreb odraslega človeka po vitaminu C, energijska vrednost takega obroka znaša 126kcal/525KJ, vnesemo 18g ogljikovih hidratov, 8,6g beljakovin in 2,3g maščob ter 15g prehranskih vlaknin.

Sedaj pa hitro skodelice v roke in na vrt po omamno dišeče maline, še bolj zabavno pa bo, če nam bodo družbo pri obiranju delali manjši in večji pomočniki.