Mesec avgust 2015

Mesec avgust 2015

PARADIŽNIK (Solanum lycopersicum)

Novice
featured image

Letošnje poletje nas razveseljuje s toplim in sončnim vremenom kar je nadvse ugodno za vse vrtičkarje, ki imajo na svojem vrtu paradižnik. Z vrtov se smeji v pestrih barvnih odtenkih rumene, oranžne, rdeče, črne barve, raznih oblikah, različnih velikosti in okusov.

Več kot dovolj ga je za pripravo najrazličnejših svežih solat. Višek pa ga lahko v obliki mezge, soka, posušenega in v omakah z različnimi dodatki shranimo za zimo. Kakšen plod nam tudi v turobnih zimskih dneh ne bo odveč v vrečki ali posodi v zamrzovalni skrinji.

V Evropo so ga naši predniki zanesli iz Južne in Srednje Amerike. V današnjem času so največje pridelovalke paradižnika južnoevropske dežele. Zaradi pridelave v rastlinjakih ga lahko kupimo že   čez vse leto, kar pa ne odtehta okusa, arome in vsebnosti hranilnih snovi domačega paradižnika v poletnem času. Takrat si dajmo duška in si ga privoščimo na »zalogo«.

Paradižnik je odličen vir:

  • vitamina C – varuje pred okužbami, deluje blažilno, zdravilno in ugodno vpliva na »kurjenje« maščob,
  • vlaknin – ugodno vplivajo na prebavo,
  • karotenoidnih snovi, predvsem likopena,
  • biotina – vitamin pomemben za kožo, lase, nohte, pomembno vpliva tudi na sladkor v krvi,
  • vitamina B3 (niacin), ki ima ugoden vpliv na razpoloženje, spanje,
  • folne kisline,
  • vitamina E (antioksidant, ugoden vpliv na srce),
  • kalija – sodeluje pri prenosu hranilnih snovi in odvajanju vode iz telesa,
  • cinka – pomaga pri nastajanju vezivnega tkiva in hormonov.

Karotenoidne snovi dajejo paradižniku značilno rdečo barvo, topne pa so v maščobah. Zato je pomembno, da paradižnik vedno uživamo zrel – skoraj prezrel, s kančkom olja (oljčnega, repičnega), lahko tudi z drugo maščobo. Le v takem primeru naše telo karotenoidne snovi lahko izkoristi.

Likopenu pripisujejo pomemben vpliv na preprečevanje nekaterih vrst raka (na trebušni slinavki, mehurju, meterničnem vratu). Ohrani se tudi, če paradižnik toplotno obdelamo – kuhamo. Torej ga vsebujejo izdelki iz paradižnika (mezga, omake, sok).

Potrebno je omeniti, da uživanje paradižnika, kakor tudi ostalih predstavnikov iz družine razhudnikov (jajčevci, krompir, čili), lahko poslabša stanje pri ljudeh z revmatoidnim artritisom. Zaradi visoke vsebnosti kalija ga odsvetujemo tudi v prehrani dializnih in ledvičnih bolnikov.

100g paradižnika (manjši plod) vsebuje: 73kJ/17kcal, 0,95g beljakovin, 0,21g maščob, 2,6g ogljikovih hidratov, 0,95g vlaknin, 3,3mg natrija (8,38mg soli), 235mg kalija, 19mg vitamina C, 220mg topnih vlaknin in 730mg netopnih vlaknin.

Nekaj predlogov za pripravo okusnih paradižnikovih solat:

  • paradižnik v solati s čebulo, oljčnim ali bučnim oljem,
  • paradižnik z mozzarelo in svežo baziliko,
  • nekateri prisegajo na paradižnik s fižolom v zrnju.

Paradižnik, ki nam bo ostal in ga ne bomo pojedli svežega lahko predelamo v mezgo, sok, omake in si z njimi v mrzlih zimskih dneh pričaramo vsaj nekaj poletnih barv.

Priprava domače mezge ni zapleten proces. Paradižnik operemo pod tekočo hladno vodo, prerežemo odstranimo semenje in zmeljemo v multipraktiku. Paradižnikovo maso segrevamo in večkrat pomešamo v široki in nižji posodi (zelo uporabne se električne ponve), toliko časa, da se zmes zgosti. Med tem v pečici pri 100°C vsaj 10 minut steriliziramo čiste steklene kozarce. Ko je paradižnikova masa dovolj gosta, jo narahlo posolimo in z njo napolnimo kozarce ter jih zapremo s čistimi pokrovi in zavijemo v odejo, da se počasi ohladijo.

Ohlajene shranimo v kleti ali shrambi, kjer nas bodo kar sami vabili, da posežemo po njih in mezgo uporabimo za najrazličnejše jedi – juhe, omake, pizze,…..

Kaj pa zeleni paradižniki, ki ne bodo dozoreli?

Se spomnite filma Fried Green Tomatoes (Ocvrti zeleni paradižniki)?

 

 

 

VIRI:

  • Mindell, Earl.Hrana kot zdravilo.Ljubljana:Mladinska knjiga,1998;
  • Bitenčevi živilski dnevi (24;2006;Ljubljana).Karcinogene in antikarcinogene komponente v živilih. Zbornik predavanj. Ljubljana:Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo,2006;
  • Referenčne vrednosti za vnos hranil/(prevod iz nemškega jezika Primož Debenjak, Doris Debenjak).DACH – 1.izd. – Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2004;
  • Souci, S. W., Fachman, W., Kraut, H.: Food Composition and nutrition tables.Nördlingen:Beck, 2008.