
Včasih smo ga našli na vsakem posestvu in ob samostanih. Naši predniki so verjeli, da stanuje v bezgovem grmu dobri hišni duh.
Spomladi je belo socvetje privabljalo številne žuželke, človek ga je nabiral in uporabljal svežega za cvrtje v testu (kot testo za palačinke), za pripravo osvežilne šabese ali pa ga je sušil za čaj, ki je služil za čiščenje dihalnih poti.
Čez poletje je drevo služilo za senco in gospodinje na koncu poletja razveselilo z obilo črnih zdravih plodov.
Jagode črnega bezga vsebujejo skoraj 20x več vitamina C kot jabolko, bogate so z minerali (kalij, fosfor, kalcij, natrij, selen, cink, železo), vsebujejo tudi vitamine B3, B5, folno kislino, biotin).
Vsebujejo tudi beljakovine z visoko biološko vrednostjo (2,5%), veliko vlaknin.
Džem iz bezgovih jagod je odlično sredstvo proti zaprtju, ravno tako tudi čaj iz posušenih bezgovih jagod.
Iz bezgovih jagod lahko pripravimo džem, sok ali sirup.
Moramo pa biti pozorni na to, da nabiramo zrele jagode, ker nezrele vsebujejo strupen glikozid, ki ga je v zrelih veliko manj, s toplotno obdelavo pa ga popolnoma uničimo (razgradimo).
Ne uživamo surovih – zrelih jagod, ker to lahko povzroči slabost, bruhanje, drisko.
Sok, ki ga pijemo vročega, pospešuje potenje in znižuje telesno temperaturo. Podobno deluje tudi čaj iz cvetnih listov.