Malina spada v družino rožnic. Evropska malina (Rubus idaeus) je dobila ime po gori Ida v Grčiji. Kje je bila prvotna domovina malin ni čisto jasno.
Dokazano je, da so maline nabirali že v kameni dobi, vzgajali so jih na srednjeveških samostanskih vrtovih. Divje maline najdemo vse od Aljaske do Malezije. Rastejo tudi v Himalaji (do nadmorske višine 2500 m).

Najbolj okusni so sadeži, ki rastejo na divji malini. Vendar pa imamo danes vzgojene sorte, ki nič kaj dosti ne zaostajajo za njimi in rastejo v številnih vrtovih (skoraj tako kot jablane in hruške) lahko pa jih kupimo na tržnicah.

Maline so najboljše takoj po obiranju, ni jih potrebno prati, izjemoma le pri močnejši umazaniji, moramo pa jih le skrbno pregledati, da odstranimo morebitne žuželke. Če jih peremo, izgubijo okus, ker hitro vsrkajo vodo. Imajo izvrsten, prefinjen rahlo kiselkast okus.

Ne moremo jih dolgo hraniti, največ do 2 dni v hladilniku. Primerne pa so za zamrzovanje.

Pri nakupu moramo biti previdni. Maline ne smejo biti natlačene v posodi, med njimi ne sme biti zmečkanih ali plesnivih plodov. Najbolje je, da jih kupimo neposredno od pridelovalcev ali če je možno jih naberemo kar sami in med tem uživamo v njihovi omamni prefinjeni aromi.

Maline pogosto rodijo poleti in jeseni. Zadnji pridelek je običajno manjši, zato pa bolj sočen.

Uporaba malin je skoraj neomejena. Teknejo sveže, z mlečnimi izdelki, kot sestavina raznih sladic. Brez težav jih iztisnemo in zgostimo v sirup, so tudi odličen sadež za marmelado in želeje. Čeprav se nam včasih zdi kar škoda, da bi jih porabili za pripravo marmelade, vendar nam le-ta v zimskih dneh pričara prekrasno aromo plodov, ki nas spominja na tople poletne dni.

Maline vsebujejo vitamin A. Že v tradicionalni kitajski medicini so jih uporabljali pri slabi ostrini vida in kurji slepoti. Vitamin A je del vidnega škrlata rodopsina. Visoka koncentracija rutina krepi ožilje v očeh in poskrbi za zadosten dotok hranilnih snovi. Maline so bogate tudi z vitaminom C, ki deluje v tesni povezavi z rutinom. Vsebujejo biotin, to je »lepotni« vitamin, ki prenaša žveplo in s tem oba vplivata na bleščeče in polne lase ter napeto in prožno kožo. Poleg tega vsebujejo še kalij, fosfor, kalcij, železo in magnezij ter precej vlaknin (7,5g/100g), zato pomagajo pospeševati prebavo.

100g malin vsebuje 5,7g ogljikovih hidratov, 0,9g beljakovin. Energijska vrednost znaša 25kcal/105kJ.

Na koncu pa še recept za lepo kožo in lase in dopoldansko ali popoldansko malico.

Potrebujemo:

• 200g malin
• 1 lonček manj mastnega jogurta (1,3% mlečne maščobe)
• ½ žličke limoninega soka

Maline pazljivo preberemo in jih vmešamo v jogurt in po želji dodamo nekaj kapljic limoninega soka.

S tem pokrijemo polovico dnevnih potreb odraslega človeka po vitaminu C, energijska vrednost takega obroka znaša 126kcal/525KJ, vnesemo 18g ogljikovih hidratov, 8,6g beljakovin in 2,3g maščob ter 15g prehranskih vlaknin.

Sedaj pa hitro skodelice v roke in na vrt po omamno dišeče maline, še bolj zabavno pa bo, če nam bodo družbo pri obiranju delali manjši in večji pomočniki.