Pomladni, zgodni poletni čas je čas jagod. Zaradi svojega okusa so za marsikoga sadež številka ena. Vsekakor pa so najbolj priljubljene med jagodičjem.

Uspevajo v vseh geografskih širinah. Pri nas rodijo od maja do julija, nekatere sorte tudi večkrat, vse do prve zmrzali.V osnovi so gozdni sadeži. Prvotno so uspevale v goratih predelih, kasneje so se razširile v zmerne pasove Evrope.

Velika vrtna jagoda se je razvila s križanjem gozdnih jagod, sprva v Franciji in Angliji kasneje še v Nemčiji. Danes so največji gojitelji jagod v Italiji in Španiji.

So različnih sort, velikosti, barv in oblik. Spadajo v družino rožnic. Daleč najbolj aromatične in okusne so gozdne jagode, pri katerih ima zdravilne učinke cela rastlina.

Grmički jagod krasijo skoraj vsak vrt v zadovoljstvo manjših in večjih otrok. Najbolj je, da si jih privoščimo takoj, ko jih odtrgamo. Tako bomo zaužili daleč največ hranilnih snovi –  zlasti antioksidantov.

Vsebujejo elagensko kislino, ki ugodno vpliva na karcinogene snovi, preprečuje, da bi le-te spreminjale zdrave celice v rakaste. Poleg jagod jo vsebujejo le še češnje in grozdje. Pomembna je tudi salicilna kislina, ki deluje razkuževalno – zavira rast in razvoj mikroorganizmov. Bogate so z vitaminom C (močan antioksidant), ki ima pomembno vlogo pri nastajanju kolagena, pri absorbciji železa in preprečuje oksidacijo LDL holesterola – aterosklerozo. S skodelico jagod pokrijemo dnevne potrebe po vitaminu C (120% priporočenih dnevnih vrednosti). Od antioksidantov vsebujejo tudi flavonoide in karotenoide. Flavonoidne snovi (antociani – rdeča barvila) varujejo možganske celice pred toksini, upočasnijo staranje, izboljšajo pešajoč spomin in preprečujejo razgradnjo kolagena. Skratka krepijo lase, kožo in kosti.

Jagode vsebujejo:

• veliko folne kisline, ki je pomembna za rast celic in pri nastajanju krvi,
• kalija (K) – vpliva na zniževanje krvnega tlaka in znižuje količino vode v tkivih.

Posebne pa so tudi potem, da vsebujejo daleč največ mangana (Mn), v primerjavi z ostalimi domačimi vrstami sadja. Mangan igra pomembno vlogo pri delovanju encimov in nastajanju hormonov žleze ščitnice.

Ena skodelica jagod (150g) ima:

• energijsko vrednost 48kcal/204kJ,
• 8,3g ogljikovih hidratov,
• 0,6g maščob,
• 1,2g beljakovin,
• 2,4g vlaknin,
• 0,85mg vitamina C.

Edina težava pri jagodah je, da so sadeži izredno občutljivi in hitro pokvarljivi. Ko jih oberemo, jih moramo porabiti v enem dnevu (pojesti, predelati v marmelade, kompote, sokove, zamrzniti), drugače pričnejo hitro plesneti in gniti.

Pri nakupu moramo biti pozorni, da so plodovi čvrsti, sijoči, brez vidnih temnih madežev in plesni. Če je le možno jih naberimo sami, iz biološke pridelave, pri preverjenih gojiteljih v naši bližnji okolici. Tako bomo imeli tudi bistveno manj težav z alergičnimi reakcijami.

Preden jih uporabimo, jih na hitro oplaknemo pot tekočo vodo, odstranimo zeleni del in jih pripravimo cele ali narezane.

Predlog za serviranje:

Skodelico sveže nabranih okrasimo s svežo stepeno smetano in narahlo potresemo s čokolado. Smetana bo dodatno pripomogla k izkoristku antocianov in karotinoidov.

Zdaj pa le hitro na vrt po sveže jagode, da nas ne prehitijo polži.