Novice _&_ obvestila

Novice & obvestila

PARADIŽNIK (Solanum lycopersicum)

Novice
featured image

Letošnje poletje nas razveseljuje s toplim in sončnim vremenom kar je nadvse ugodno za vse vrtičkarje, ki imajo na svojem vrtu paradižnik. Z vrtov se smeji v pestrih barvnih odtenkih rumene, oranžne, rdeče, črne barve, raznih oblikah, različnih velikosti in okusov.

Več kot dovolj ga je za pripravo najrazličnejših svežih solat. Višek pa ga lahko v obliki mezge, soka, posušenega in v omakah z različnimi dodatki shranimo za zimo. Kakšen plod nam tudi v turobnih zimskih dneh ne bo odveč v vrečki ali posodi v zamrzovalni skrinji.

V Evropo so ga naši predniki zanesli iz Južne in Srednje Amerike. V današnjem času so največje pridelovalke paradižnika južnoevropske dežele. Zaradi pridelave v rastlinjakih ga lahko kupimo že   čez vse leto, kar pa ne odtehta okusa, arome in vsebnosti hranilnih snovi domačega paradižnika v poletnem času. Takrat si dajmo duška in si ga privoščimo na »zalogo«.

Paradižnik je odličen vir:

  • vitamina C – varuje pred okužbami, deluje blažilno, zdravilno in ugodno vpliva na »kurjenje« maščob,
  • vlaknin – ugodno vplivajo na prebavo,
  • karotenoidnih snovi, predvsem likopena,
  • biotina – vitamin pomemben za kožo, lase, nohte, pomembno vpliva tudi na sladkor v krvi,
  • vitamina B3 (niacin), ki ima ugoden vpliv na razpoloženje, spanje,
  • folne kisline,
  • vitamina E (antioksidant, ugoden vpliv na srce),
  • kalija – sodeluje pri prenosu hranilnih snovi in odvajanju vode iz telesa,
  • cinka – pomaga pri nastajanju vezivnega tkiva in hormonov.

Karotenoidne snovi dajejo paradižniku značilno rdečo barvo, topne pa so v maščobah. Zato je pomembno, da paradižnik vedno uživamo zrel – skoraj prezrel, s kančkom olja (oljčnega, repičnega), lahko tudi z drugo maščobo. Le v takem primeru naše telo karotenoidne snovi lahko izkoristi.

Likopenu pripisujejo pomemben vpliv na preprečevanje nekaterih vrst raka (na trebušni slinavki, mehurju, meterničnem vratu). Ohrani se tudi, če paradižnik toplotno obdelamo – kuhamo. Torej ga vsebujejo izdelki iz paradižnika (mezga, omake, sok).

Potrebno je omeniti, da uživanje paradižnika, kakor tudi ostalih predstavnikov iz družine razhudnikov (jajčevci, krompir, čili), lahko poslabša stanje pri ljudeh z revmatoidnim artritisom. Zaradi visoke vsebnosti kalija ga odsvetujemo tudi v prehrani dializnih in ledvičnih bolnikov.

100g paradižnika (manjši plod) vsebuje: 73kJ/17kcal, 0,95g beljakovin, 0,21g maščob, 2,6g ogljikovih hidratov, 0,95g vlaknin, 3,3mg natrija (8,38mg soli), 235mg kalija, 19mg vitamina C, 220mg topnih vlaknin in 730mg netopnih vlaknin.

Nekaj predlogov za pripravo okusnih paradižnikovih solat:

  • paradižnik v solati s čebulo, oljčnim ali bučnim oljem,
  • paradižnik z mozzarelo in svežo baziliko,
  • nekateri prisegajo na paradižnik s fižolom v zrnju.

Paradižnik, ki nam bo ostal in ga ne bomo pojedli svežega lahko predelamo v mezgo, sok, omake in si z njimi v mrzlih zimskih dneh pričaramo vsaj nekaj poletnih barv.

Priprava domače mezge ni zapleten proces. Paradižnik operemo pod tekočo hladno vodo, prerežemo odstranimo semenje in zmeljemo v multipraktiku. Paradižnikovo maso segrevamo in večkrat pomešamo v široki in nižji posodi (zelo uporabne se električne ponve), toliko časa, da se zmes zgosti. Med tem v pečici pri 100°C vsaj 10 minut steriliziramo čiste steklene kozarce. Ko je paradižnikova masa dovolj gosta, jo narahlo posolimo in z njo napolnimo kozarce ter jih zapremo s čistimi pokrovi in zavijemo v odejo, da se počasi ohladijo.

Ohlajene shranimo v kleti ali shrambi, kjer nas bodo kar sami vabili, da posežemo po njih in mezgo uporabimo za najrazličnejše jedi – juhe, omake, pizze,…..

Kaj pa zeleni paradižniki, ki ne bodo dozoreli?

Se spomnite filma Fried Green Tomatoes (Ocvrti zeleni paradižniki)?

 

 

 

VIRI:

  • Mindell, Earl.Hrana kot zdravilo.Ljubljana:Mladinska knjiga,1998;
  • Bitenčevi živilski dnevi (24;2006;Ljubljana).Karcinogene in antikarcinogene komponente v živilih. Zbornik predavanj. Ljubljana:Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo,2006;
  • Referenčne vrednosti za vnos hranil/(prevod iz nemškega jezika Primož Debenjak, Doris Debenjak).DACH – 1.izd. – Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2004;
  • Souci, S. W., Fachman, W., Kraut, H.: Food Composition and nutrition tables.Nördlingen:Beck, 2008.

JAGODE (Fragaria, Rosaceae)

Novice
featured image

Pomladni, zgodni poletni čas je čas jagod. Zaradi svojega okusa so za marsikoga sadež številka ena. Vsekakor pa so najbolj priljubljene med jagodičjem.

Uspevajo v vseh geografskih širinah. Pri nas rodijo od maja do julija, nekatere sorte tudi večkrat, vse do prve zmrzali.V osnovi so gozdni sadeži. Prvotno so uspevale v goratih predelih, kasneje so se razširile v zmerne pasove Evrope.

Velika vrtna jagoda se je razvila s križanjem gozdnih jagod, sprva v Franciji in Angliji kasneje še v Nemčiji. Danes so največji gojitelji jagod v Italiji in Španiji.

So različnih sort, velikosti, barv in oblik. Spadajo v družino rožnic. Daleč najbolj aromatične in okusne so gozdne jagode, pri katerih ima zdravilne učinke cela rastlina.

Grmički jagod krasijo skoraj vsak vrt v zadovoljstvo manjših in večjih otrok. Najbolj je, da si jih privoščimo takoj, ko jih odtrgamo. Tako bomo zaužili daleč največ hranilnih snovi –  zlasti antioksidantov.

Vsebujejo elagensko kislino, ki ugodno vpliva na karcinogene snovi, preprečuje, da bi le-te spreminjale zdrave celice v rakaste. Poleg jagod jo vsebujejo le še češnje in grozdje. Pomembna je tudi salicilna kislina, ki deluje razkuževalno – zavira rast in razvoj mikroorganizmov. Bogate so z vitaminom C (močan antioksidant), ki ima pomembno vlogo pri nastajanju kolagena, pri absorbciji železa in preprečuje oksidacijo LDL holesterola – aterosklerozo. S skodelico jagod pokrijemo dnevne potrebe po vitaminu C (120% priporočenih dnevnih vrednosti). Od antioksidantov vsebujejo tudi flavonoide in karotenoide. Flavonoidne snovi (antociani – rdeča barvila) varujejo možganske celice pred toksini, upočasnijo staranje, izboljšajo pešajoč spomin in preprečujejo razgradnjo kolagena. Skratka krepijo lase, kožo in kosti.

Jagode vsebujejo:

  • veliko folne kisline, ki je pomembna za rast celic in pri nastajanju krvi,
  • kalija (K) – vpliva na zniževanje krvnega tlaka in znižuje količino vode v tkivih.

Posebne pa so tudi potem, da vsebujejo daleč največ mangana (Mn), v primerjavi z ostalimi domačimi vrstami sadja. Mangan igra pomembno vlogo pri delovanju encimov in nastajanju hormonov žleze ščitnice.

Ena skodelica jagod (150g) ima:

  • energijsko vrednost 48kcal/204kJ,
  • 8,3g ogljikovih hidratov,
  • 0,6g maščob,
  • 1,2g beljakovin,
  • 2,4g vlaknin,
  • 0,85mg vitamina C.

Edina težava pri jagodah je, da so sadeži izredno občutljivi in hitro pokvarljivi. Ko jih oberemo, jih moramo porabiti v enem dnevu (pojesti, predelati v marmelade, kompote, sokove, zamrzniti), drugače pričnejo hitro plesneti in gniti.

Pri nakupu moramo biti pozorni, da so plodovi čvrsti, sijoči, brez vidnih temnih madežev in plesni. Če je le možno jih naberimo sami, iz biološke pridelave, pri preverjenih gojiteljih v naši bližnji okolici. Tako bomo imeli tudi bistveno manj težav z alergičnimi reakcijami.

Preden jih uporabimo, jih na hitro oplaknemo pot tekočo vodo, odstranimo zeleni del in jih pripravimo cele ali narezane.

Predlog za serviranje:

Skodelico sveže nabranih okrasimo s svežo stepeno smetano in narahlo potresemo s čokolado. Smetana bo dodatno pripomogla k izkoristku antocianov in karotinoidov.

Zdaj pa le hitro na vrt po sveže jagode, da nas ne prehitijo polži.

ALERGENI – STE JIH ŽE OZNAČILI?

Novice
featured image

13. decembra 2014 se začne uporabljati Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki zahteva

obvezno označevanje alergenov tudi v gostinskih obratih in obratih javne prehrane (šolah, vrtcih, restavracijah, pizzerijah….).

Informacije o alergenih ( žita, ki vsebujejo gluten, jajca, mleko, zelena, soja, mehkužci,sulfiti, …) bodo morale biti na voljo za vso hrano in pijače na jedilniku. To pomeni, da morate nosilci živilske dejavnosti, ki ste odgovorni za skladnost z zakonodajnimi zahtevami (Uredba 178/2002), zagotoviti varnost v vseh fazah dela z živili/hrano:od nabave surovin, njihovega shranjevanja, priprave, vse do končnega izdelka – jed/napitek, ki jo ponudite končnemu potrošniku, vključno z zahtevanimi informacijami o alergenih v gostinski ponudbi.

Nujno bo tako poznavanje sestavin/surovin in njihovo ustrezno shranjevanje/rokovanje, ki bo onemogočilo nenamerno onesnaženje sestavin/jedi  z alergeni, kot tudi poznavanje natančne recepture jedi.

POKLIČITE – svetovali vam bomo, kako se tega lotiti.

OBVEZNO OZNAČEVANJE ALERGENOV

Novice
featured image

 

OBVEZNO OZNAČEVANJE ALERGENOV

13. decembra 2014  se začne uporabljati Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki zahteva

obvezno označevanje alergenov tudi v gostinskih obratih in obratih javne prehrane (šolah, vrtcih, restavracijah, gostiščih, pizzerijah,….).

Informacije o alergenih ( žita, ki vsebujejo gluten, jajca, mleko, zelena, soja, mehkužci, sulfiti, …), bodo morale biti na voljo za vso hrano in pijače na jedilniku. To pomeni, da morate nosilci živilske dejavnosti, ki ste odgovorni za skladnost z zakonodajnimi zahtevami (Uredba 178/2002), zagotoviti varnost v vseh  fazah dela z živili/hrano: od  nabave surovin, njihovega shranjevanja, priprave, vse do končnega izdelka – jed/napitek, ki jo ponudite končnemu potrošniku, vključno z zahtevanimi  informacijami o alergenih v gostinski ponudbi.

Nujno bo tako poznavanje sestavin/surovin in njihovo ustrezno shranjevanje/rokovanje, ki bo onemogočilo nenamerno onesnaženje sestavin/jedi z alergeni, kot tudi poznavanje natančne recepture jedi.

Za zaključene skupine – na vaši ali naši lokaciji organiziramo izobraževanje z delavnico na temo označevanja alergenov, za vse, ki se pri svojem delu posredno ali neposredno srečujete z živili (načrtovanje jedilnikov, nabava in skladiščenje živil, priprava, razdeljevanje oz. strežba jedi in pijač).

Program izobraževanja in delavnica obsegata (3 – 4 ure):

  • Pregled zakonodaje s področja varnosti hrane in označevanja alergenov;
  • Pregled snovi, ki povzročajo alergene ali preobčutljivost in jih je potrebno označevati;
  • Pregled dejavnikov za obvladovanje tveganj, ki jih predstavljajo alergeni (izobraževanje zaposlenih, pregled jedilnikov in receptur, skriti alergeni, dobra proizvodnja in dobra higienska praksa);
  • Praktični primeri.

Cena izobraževanja in delavnice je odvisna od števila udeležencev. 

Uro, dolžino ter tudi vsebino izobraževanja prilagodimo vašim željam. Vsak udeleženec prejme gradivo in potrdilo o udeležbi na izobraževanju.

Veselimo se srečanja in sodelovanja z vami.

 

Uspešno seznanjanje z alergeni, obvladovanje in označevanje le-teh vam želimo.

IV.DEL: ZAKLJUČEK – OGLJIKOVI HIDRATI

Novice
featured image

ŽIVILA, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO OGLJIKOVE HIDRATE

  •   žita in moke iz njih – pšenica, rž, oves, ječmen, pira, ajda, koruza, proso, amarant, kvinoa,
  •   riž – vseh vrst,
  •   vse sadje,
  •   vsa zelenjava,
  •   sladkorji – trsni, rjavi, beli, melasa, med,
  •   vsi izdelki narejeni iz omenjenih sestavi – kruh, testenine, peciva, keksi, slaščice, čips, sokovi, marmelade, džemi, razni kakavovi, čokoladni, lešnikovi sladki namazi, sadni jogurti, muesli, čokolino, čokolešnik, večina alkoholnih pijač;

Poleg omenjenih pa vsebuje nezanemarljivo količino ogljikovih hidratov tudi skupine živil, ki jih uvrščamo med druge skupine živil: mleko in mlečni izdelki, oreščki in semena.
Iz omenjenega vidimo, da ogljikovi hidrati morajo biti prisotni v vsakodnevni prehrani.

Kaj pa dieta brez ogljikovih hidratov?

Ja, lahko je brez nekaterih živil, ki vsebujejo ogljikove hidrate – običajno se izločijo oz. zmanjšajo enostavni in predelani ogljikovi hidrati (beli sladkor, bela moka, beli riž, …   ), ki jih nadomestimo s sestavljenimi ogljikovimi hidrati in pa seveda z zelenjavo.

Kateri je tisti ogljikovi hidrat, ki ga celice lahko uporabijo?

To je GLUKOZA.

Kot vir le-te so enostavni ogljikovi hidrati, ter sestavljeni, ki se morajo razgraditi na bolj enostavne produkte in eden izmed produktov razgradnje  je tudi glukoza.

Vsi poznamo občutek utrujenosti med telesnim naporom, ko nas noge ne ubogajo ravno najbolj – pravimo, da nam je » padel cukr« – to je posledica primanjkljaja glukoze v krvi.

Stalno in točno določeno vrednost glukoze v krvi uravnava žleza slinavka, ki izloča dva hormona:

–       Inzulin – zadolžen je , da odstrani presežke glukoze v krvi;

–      Glukagon – pri nižjih vrednostih glukoze spodbudi pretvorbo glikogena iz mišic in jeter v glukozo, pospeši tvorbo glukoz iz aminokislin (glukoneogeneza)  in razgradnjo maščob (lipoliza).

Oba procesa morata delovati kar najbolje, 100%, če ne, se to lahko zazna kot huda motnja, ki se pokaže kot sladkorna bolezen, ki nam lahko kar precej spremeni življenje.

Na enakomeren nivo glukoze vplivata tudi hormona kortizol in adrenalin.

UČINKI ENOSTAVNIH OGLJIKOVIH HIDRATOV – SLADKORJEV NA ORGANIZEM

Po zaužitju enostavnih ogljikovih hidratov pride do hitrega in visokega dviga ravni sladkorja v krvi, kar povzroči:

  • stimulacijo tvorbe inzulina: inzulin povzroči padec krvnega sladkorja, kar zaznamo kot lakoto, slabost, povzroči prehod glukoze v mišice ter stimulira skladiščenje maščob;
  • vplivajo na povišanje trigliceridov, holesterola in koncentracijo sečne kisline;
  • pospešujejo tudi nastanek zobne gnilobe.

 

Omeniti moram tudi:

FRUKTOZO

Človeški organizem jo lahko uporabi kot energijo, če se predhodno v jetrih spremeni v glukozo.

in 

VLAKNINE – BALASTNE SNOVI

Delimo jih:

  • topne v vodi,
  • netopne v vodi.

Človeški organizem jih ne more izkoristiti kot vir energije, ker nima encimov za njihovo razgradnjo. V prehrani pa so pomembne (v dnevni prehrani naj jih bi bilo od 25g do 40g), kot varovalne snovi pred nekaterimi boleznimi (zaprtost, rak debelega črevesa, žolčni kamni, debelost, sladkorna bolezen, visok krvni pritisk, bolezni srca in ožilja …)

TOPNE VLAKNINE (pektin, rastlinska guma):

  • vežejo nase vodo, zdravila, žolčne kisline,
  • po obroku znižajo raven glukoze v krvi – preprečujejo hiter dvig sladkorja v krvi,
  • upočasnijo praznjenje želodca,
  • vežejo črevesne strupe, produkte gnilobnih bakterij,
  • mehanično čistijo črevesno sluznico – delujejo kot metla.

NETOPNE VLAKNINE (celuloza, hemiceluloza,lignin)

  • povečujejo volumen blata,
  • pospešujejo prehod blata skozi tanko in debelo črevo.

OBVEZNO OZNAČEVANJE ALERGENOV V GOSTINSKI PONUDBI

Novice
featured image

TRIS  svetovanje, Jesenice

vabi na

SEMINAR

»OBVEZNEGA OZNAČEVANJA ALERGENOV V GOSTINSKI PONUDBI«

in sicer

 

v torek, 14.10.2014 od 14.00 do 18.00, 

na

Jesenicah v predavalnici Območno obrtne – podjetniške zbornice,

Cesta železarjev 2, JESENICE

(v neposredni bližini UE Jesenice ob rondoju s kipom železarja).

 

KOMU JE SEMINAR NAMENJEN?

Izobraževanje je namenjeno vsem zaposlenim v gostinski dejavnosti, ki se pri svojem delu posredno ali neposredno srečujejo z živili – nabava, skladiščenje, načrtovanje jedilnikov, priprava in strežba hrane.

13 decembra 2014 začne veljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki zahteva obvezno označevanje alergenov tudi v gostinski dejavnosti, v obratih javne prehrane (vrtcih, šolah, bolnišnicah,…). V vseh obratih javne prehrane, tudi v gostinski dejavnosti, bo potrebno  informacije o alergenih v živilih, navesti na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi. (UREDBA o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (Ur. l. RS, št. 6/2014). V primeru neizpolnjevanja uredbe so predpisane globe od 500 do 30.000 EUR.

Zaposleni morajo biti dobro seznanjeni s tveganji, ki jih prinašajo alergene sestavine hrane, da bodo gostu znali zagotoviti varno izbiro jedi. Za varno ponudbo je nujno znanje vseh zaposlenih, ki morajo poznati HACCP sistem, alergene, zakonodajo, sestavine, ki se uporabljajo pri pripravi jedi, nevarnosti, ki jih prinašajo nenamerna onesnaženje, dobro higiensko prakso,….

VSEBINE SEMINARJA:

  •   Pregled zahtev zakonodaje s področja varnosti hrane in označevanje alergenov;
  •  Snovi ali proizvodi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost;
  •   Obvladovanje alergenov v gostinski ponudbi (dobra higienska praksa);
  •  Praktični primeri.

KOTIZACIJA:    50,00 EUR (z DDV) na udeleženca.

V ceni je vključeno strokovno predavanje, gradivo, potrdilo o udeležbi na seminarju in prigrizek z napitki med odmorom.

 

PREDAVATELJICA:

Sonja Čeferin Tomaš univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, z dvajsetletnimi izkušnjami na področju prehrane ( poučevanje strokovnega predmeta s področja prehrane na srednji šoli, z bogatimi izkušnjami na področju načrtovanja jedilnikov za  ljudi brez prehranskih posebnosti, za ljudi s prehranskimi omejitvami – alergijami, preobčutljivostmi,… uvajanju in verifikaciji HACCP sistema v gostinskih obratih, slaščičarnah, bolnišnicah, planinskih kočah, živilsko predelovalnih obratih….. .

__________________________________________________________________________

PRIJAVA:

Prijavnico (v prilogi) lahko pošljete najkasneje do 13.10.2014 oz. do zasedbe mest na elektronski naslov: info@tris-svetovanje.si ali na naslov:

TRIS svetovanje

Udarna ulica 8

4270 Jesenice

 

Število mest slušateljev je omejeno!

V primeru večjega števila prijav bomo seminar izvedli še v dodatnem terminu, ki bo javljen naknadno.

Prijava je popolna po plačilu kotizacije na:

TRR: SI56 0510 0801 3587 364

Prosimo, da v polje »NAMEN« napišete ime in priimek udeleženca ali naziv delovne organizacije, e-naslov, ter »KOTIZACIJA ZA SEMINAR«.

Sklic: 14102014

OPOZORILO: Za pravočasne pisne odjave do 13.10.2014 kotizacijo vrnemo, po tem datumu vračila kotizacije ni.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 040 638 110.

 

__________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

PRIJAVNICA

 

»OBVEZNO OZNAČEVANJE ALERGENOV V GOSTINSKI PONUDBI«

14.10.2014

 

PODATKI O PODJETJU (za izstavitev računa):

NAZIV PODJETJA:_________________________________

NASLOV PODJETJA:_______________________________

KRAJ IN POŠTNA ŠTVILKA:_________________________

DAVČNA ŠTEVILKA:_______________________________

 

UDELEŽENEC/CI:

1.______________________________________________

2.______________________________________________

3.______________________________________________

4.______________________________________________

5.______________________________________________

 

 

KONTAKTNA OSEBA PODJETJA:_________________________

e-mail:_______________________________________________

telefon:_______________________________________________

 

VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI !

KOLIKO SLADKORJA STE PA DANES “POPILI”

Novice
featured image

 

Se kdaj vprašate koliko sladkorja »popijete« na dan?

Da ne bo pomote, ne bo govora o sladkorju, ki ga zaužijete s sadjem, raznimi pecivi in ostalimi sladkimi priboljški, temveč o sladkorju, ki ste ga popili z brezalkoholnimi gaziranimi in negaziranimi pijačami, nektarji, vodami z najrazličnejšimi okusi ter sokovi, pod katerimi se šibijo police v trgovskih centrih ali pa se nam nasmihajo iz raznih avtomatov, ki stojijo praktično že na vsakem vogalu.

Brezalkoholne pijače in tudi nektarji so živila, ki nimajo nobene hranilne vrednosti. Narejene so iz vode, sladkorja, barve in arome. V obeh primerih gre za uživanje tako imenovanih praznih kalorij.

Sadni in zelenjavni sokovi pa so po strokovnih normativih hrana bogata s hranilnimi snovmi in se dnevno priporoča zaužitje enega do dveh kozarcev le-teh.

Zadnje raziskave kažejo, da sladkane pijače, tudi take z dodatkom sladil, ne potešijo občutka lakote, temveč povzročijo celo nasprotno – po pitju take pijače pojemo več kot potrebujemo.

Raziskava na univerzi v Glasgowu ja pokazala, da je večina sodelujočih slabo ocenila (podcenila) količino sladkorja v pijačah. Poleg tega se je v sklopu raziskave pokazalo, da ljudje zaužijejo precejšnje količine sladkorja (kalorij) s pitjem sladkanih pijač (pretežno gaziranih). V povprečju so sodelujoči s pijačo dnevno zaužili kar 450 kcal, kar predstavlja četrtino priporočenega dnevnega vnosa energije za ženske in petino za moške.

 

Poglejmo si koliko kock sladkorja je v nekaterih najbolj priljubljenih pijačah (1 kocka je 4 g sladkorja):

     Coca Cola                                                  Ledeni čaj                                  Voda z okusom limone

13 KOCK / 0,5 l                                            10 KOCK / 0,5 l                                5 KOCK / 0,5 l

 

Če bi na deklaracijah, ki so na embalaži, grame oz. odstotke sladkorja predstavljali s kockami sladkorja, najbrž marsičesa ne bi kupili.

NASVET: Pijte navadno vodo, je brez kalorij, zato vašega telesa ne bo obremenjevala, temveč mu bo pomagala. To se bo poznalo na vašem zdravju pa tudi v vaši denarnici, kar pa v sedanjih razmerah niti ni tako zanemarljivo.

PA ŠE NEKAJ: Na področju kjer živimo imamo na srečo še ta privilegij, da lahko odpremo pipo, natočimo vodo v kozarec in jo popijemo…….. Koliko časa še? 

BEZEG

Novice
featured image

Včasih smo ga našli na vsakem posestvu in ob samostanih. Naši predniki so verjeli, da stanuje v bezgovem grmu dobri hišni duh.

Spomladi je belo socvetje privabljalo številne žuželke, človek ga je nabiral in uporabljal svežega za cvrtje v testu (kot testo za palačinke), za pripravo osvežilne šabese ali pa ga je sušil za čaj, ki je služil za čiščenje dihalnih poti.

Čez poletje je drevo služilo za senco in gospodinje na koncu poletja razveselilo z obilo črnih zdravih plodov.

 Jagode črnega bezga vsebujejo skoraj 20x več vitamina C kot jabolko, bogate so z minerali (kalij, fosfor, kalcij, natrij, selen, cink, železo), vsebujejo tudi vitamine B3, B5, folno kislino, biotin).

Vsebujejo tudi beljakovine z visoko biološko vrednostjo (2,5%), veliko vlaknin.

Džem iz bezgovih jagod je odlično sredstvo proti zaprtju, ravno tako tudi čaj iz posušenih bezgovih jagod.

 Iz bezgovih jagod lahko pripravimo džem, sok ali sirup.

Moramo pa biti pozorni na to, da nabiramo zrele jagode, ker nezrele vsebujejo strupen glikozid, ki ga je v zrelih veliko manj, s toplotno obdelavo pa ga popolnoma uničimo (razgradimo).

 Ne uživamo surovih – zrelih jagod, ker to lahko povzroči slabost, bruhanje, drisko.

Sok, ki ga pijemo vročega, pospešuje potenje in znižuje telesno temperaturo. Podobno deluje tudi čaj iz cvetnih listov.

3.del: MALA ŠOLA O HRANILNIH SNOVEH

Novice
featured image

VRSTE OGLJIKOVIH HIDRATOV

 

Glede na zgradbo delimo ogljikove hidrate na:

  • ENOSTAVNE OGLJIKOVE HIDRATE (monosaharidi),
  • SESTAVLJENE OGLJIKOVE HIDRATE (disaharidi, oligosaharidi, polisaharidi).

ENOSTAVNI OGLJIKOVI HIDRATI – MONOSAHARIDI

Najbolj poznani so:

  • Glukoza (grozdni sladkor),
  • Fruktoza (sadni sladkor),
  • Galaktoza,
  • Riboza.

SESTAVLJENI OGLJIKOVI HIDRATI

  • Disaharidi:

      • Saharoza – navadni beli sladkor (iz glukoze in fruktoze),
      • Maltoza – sladni sladkor (iz dveh glukoz),
      • Laktoza – mlečni sladkor (iz galaktoze in glukoze).
  • Polisaharidi

    –  so najbolj številčni ogljikovi hidrati, sestavljeni iz 10 ali več monosaharidov:

        • Škrob –  kot vir energije (žita in žitni izdelki, moke, riž stročnice, krompir),
        • Glikogen  – v mišicah (350 do 400g) in jetrih (100g) kot vir energije,
        • Prehranske vlaknine – topne v vodi (pektin, rastlinska guma) in netopne v vodi ( celuloza, hemiceluloza, lignin) – veliko jih najdemo v sadju in zelenjavi.